Kajak/kanu sprint
Kajak/kanu sprint (do leta 2010 uradno imenovan Kajak/kanu na mirnih vodah) je ena izmed tekmovalnih oblik kajakaštva. Spada pod okrilje Mednarodne kajakaške zveze, ter je poleg Kajak/kanu slaloma ena izmed dveh kajakaških disciplin, zastopanih v programu poletnih olimpijski iger.
ŠPORT PRI NAS IN V SVETU
V slovenskem okviru ima kajak/kanu sprint razmeroma kratko in zelo skromno tradicijo, kar predstavlja dodaten problem pri razvoju domačih tekmovalcev in športa samega. Kljub temu pa imamo danes v Sloveniji že prve medalje na olimpijskih razdaljah s svetovnih in evropskih prvenstev (Špela Ponomarenko: SP 2006 & SP 2007 in EP 2009, ter Lovro Leban – Rok Kuk EP U23 2010&2011).
Na našem prostoru sta veliko bolj razširjena in rezultatsko trofejnejša kajak/kanu slalom in neolimpijski spust na divjih vodah. V omenjenih športih so slovenski tekmovalci skupaj osvojili kar 56 kolajn s svetovnih prvenstev in navsezadnje tudi prvo slovensko srebrno olimpijsko kolajno (Andraž Vehovar, Atlanta 1996 v slalomu).
Kljub večji prepoznavnosti obeh “divjevodaških” disciplin pri nas, pa se slalom in spust v globalnem pogledu še zdaleč ne kosata z gotovo prvo disciplino Mednarodne kajakaške zveze, kajak/kanu sprintom. En izmed razlogov za veliko razširjenost in množičnost tega športa je gotovo relativno nezahtevna organizacija (potrebni naravni pogoji, velika varnost), aerobna narava športa pa disciplino bliža tudi rekreativnim športnikom in ljubiteljem gibanja.
Da gre za šport veliko večjih okvirov, kot je to slutiti v Sloveniji pa govorijo tudi številke: medtem, ko je leta 2010 na članskem Svetovnem prvenstvu v slalomu v Tacnu nastopalo 350 tekmovalcev iz 48 držav, je istega leta na članskem Svetovnem prvenstvu v sprintu v Poznanju tekmovalo 830 tekmovalcev iz 71 držav. Istega leta je na tekmi svetovnega pokala v spustu v Trnovem ob Soči nastopilo 89 tekmovalcev iz 11 držav, nekaj tednov pred tem pa se je na tekmi svetovnega pokala v sprintu v Szegedu med seboj merilo 474 tekmovalcev iz 35 držav. Če se je slalom na programu poletne Olimpijade prvič znašel šele leta 1972 in nato za 20 let z njega izginil, ter se spet pojavil na igrah leta 1992, pa je zgodovina sprinta veliko daljša in bolj stanovitna, saj je na programu olimpijskih iger že od davnega leta 1936, prvo svetovno prvenstvo pa so organizirali leta 1938, 11 let pred prvim v slalomu.
TEKMOVALNE DISCIPLINE, RAZDALJE IN PRAVILA
Tekmovalne razdalje kajak/kanu sprint,a so 200, 500 in 1000 metrov. Zmagovalec je tisti, ki prvi prečka ciljno črto. Tekmuje se v razredih K-1 (kajak enosed), C-1 (kanu enoklek), K-2 (kajak dvosed), C-2 (kanu dvoklek), K-4 (kajak četverosed) in C-4 (kanu četveroklek) za ženske in moške. Tako najkrajša disciplina traja prbl. 30 sekund (moški K-4 na 200m), najdaljša pa prbl. 4 minute (ženski K-1 na 1000m).
Tekmovanja in treningi zahtevajo popolnoma mirno vodno površino, kjer je tekmovalno polje razdeljeno na 9 enakih vzporednih prog. Tekmovalci tako brez neposrednega kontakta tekmujejo drug proti drugemu. Če njihovo število to zahteva se preko sistema kvalifikacij in polfinal uvrstijo v finalno vožnjo, kjer se pomeri 9 najboljših. Zaradi takega sistema in množičnosti športa največja tekmovanja trajajo tudi 4 dni.
Vse uradne tekmovalne discipline Mednarodne kajakaške zveze so:
- Kajak/kanu sprint (ang. Canoe sprint) – v olimpijskem programu
- Kajak/kanu slalom (ang. Canoe slalom) – v olimpijskem programu
- Kajak/kanu spust (ang. Wildwater racing)
- Kajak/kanu maraton (ang. Canoe marathon)
- Kajak polo (ang. Canoe polo)
- Surfski (ang. Surfski ali Ocean racing)
- Canoe Freestlye
- Parakajak (ang. Paracanoe)
- Dragon Boat
- Rafting
- Canoe Sailing
- Waveski
- Va-a
Oglejte si nekaj posnetkov tekem z največjih tekmovanj:
K-4 1000m, Atene 2004 – finale OI




