ROK KUK

Pojdi na komentarje

Dva tedna, ki sta ločevala Evropsko prvenstvo v Moskvi od odhoda na Svetovno v Poznan sta v znamenju treninga na domačem jezeru minila s svetlobno hitrostjo. Z željo, da bi se čimbolj podobno gibal tudi naš čoln na Poljskem sva si z Lovrom po prihodu z Rusije vzela le dan prediha in se zelo hitro spet zakopala v delo.
Sicer ne najbolj razpoložena sva po enem izmed treningov dva dni po prihodu z Moskve na nekaj vprašanj odgovorila trenerju Dejanu…

… dan prej pa v prostorih Kajakaške zveze Slovenije nekoliko bolj nasmejana nazdravila z nekaj za najino srebrno medaljo zaslužnimi ljudmi

V Poznanu nas je (po lanski tekmi svetovnega pokala in evropskem prvenstvu za mlajše člane sem tam tekmoval tretjič) spet pričakalo zelo dobro organizirano tekmovanje. Moja vznemirjenost v dneh pred začetkom zame prvega članskega svetovnega prvenstva je bila rangu tekmovanja primerna. Zaradi bolezni sem se moral lanskemu štartu v Kanadi nesrečno odpovedati, tokrat pa sem na največjem tekmovanju v našem športu le lahko nastopil. S tem, da po rezultatih s svetovnih pokalov (2 tretji mesti) sodiva celo v širši krog favoritov se nisem preveč obremenjeval. Zavedal sem se, da bo poseči po visokih uvrstitvah ob ponovitvi bledega veslanja z Moskve skoraj nemogoče, zato je bil glaven cilj ponovno vezan na kvalitetno veslanje in manj na sam rezultat.

Skoraj vsi odgovori po katere smo na prvenstvo prišli, so na nas čakali že v četrtek. Na prvi dan prvenstva so bile namreč izpeljane tako kvalifikacije kot tudi polfinale na najini najmočnejši razdalji 1000m. V prvem štartu tekmovanja se na valovih jezera Malta, ki so (nama sicer ne pretirano) precej oteževali tekmovanje nikakor nisva znašla in kvalifikacije v svoji skupini končala na katastrofalnem 7. mestu in se za las sploh uvrstila v polfinale. Težave iz nastopov v Moskvi so se ob očitno precejšnjem padcu iz forme, nakopičeni utrujenosti po dolgi sezoni in popolnemu razpadu najine usklajenosti le še potencirale in v močnejši konkurenci še bolj očitno odražale. V polfinalnem nastopu kljub nekaj manjšim korekcijam napak nisva uspela odpraviti in razočarana končala kot 5. v polfinalu, daleč od mest ki so vodila v veliki finale. Tako nam praznih rok ni ostalo drugega, kot poskusiti prvenstvo speljati do konca na v trenutni situaciji najboljši možen način. Ostajale so nam tekme na pol krajši razdalji in kasnejši finale B na 1000m. Precej lahkotno sva se v polfinale prebila tudi na 500m razdalji, v popoldanskem polfinalu pa morda uprizorila še najboljšo predstavo vikenda in bila do 250m oznake celo v igri za finale, a končala kot 4. ter se uvrstila v še en finale B. Boji tam so potekali v soboto oz. nedeljo, priveslala pa sva si 15. uvrstitev (6. v finalu B) na 1000m in 14. (5. v finalu B) na 500m.

Rezultati, ki za tako mlado posadko gotovo niso slabi, a je to nadvse frustrirajočo situacijo, ko čoln preprosto ne teče mogoče razumeti le če si v njemu sedel, ko je le ta letel. Ker so najine izjemne predstave v odločilni meri temeljile predvsem na odlični uskaljenosti, se nama je z odhodom finih občutkov podrlo skoraj vse in ob toliko tehničnih težavah (visenje čolna na eno stran, tresenje, neusklajenost) nisva niti mogla veslati na meji sposobnosti in uporabiti svoje fizične pripravljenosti.

Razloge za vedno bolj povprečno veslanje z bližanjem konca sezone je potrebno iskati predvsem pri nas samih. Če je bil na prvenstvu sicer fizično vrhunsko pripravljen Lovro nekoliko poškodovan, sem imel jaz kljub popolnemu zdravju vedno večje težave prav s svojo telesno pripravo in utrujenostjo. Moja lastna šibka bazična pripravljenost, za katero se skrbi v jesenskih mesecih, ko sam za trening nisem bil preveč motiviran, se je ob izteku zelo dolge sezone vedno bolj poznala in veliko vprašanje je, kako bi znotraj slovenske reprezentance na internem testu v enojcu (aprila sem bil 2.) končal tokrat. Ob tem in še nekaj dejstvih je rezultat, ki sem ga dosegel na koncu precej realen. Kljub zavedanju, da zmoreva veliko več je potrebno sprejeti dejstvo, da vedno končaš tam, kjer konec koncev v tem trenutku spadaš!

Sicer dokaj neupravičeno razočaranje, ki ga po svojih nastopih na Poljskem čutim še vedno je po mojem mnenju prisotno predvsem zaradi odličnih nastopov v maju, saj se dobro zavedam kako visoko bi lahko končala s takšnim veslanjem. A ker so v športu če-ji in ugibanja o morebitnih drugačnih razpletih namenjena poražencem, se poskušam sam od takšnih ugibanj čimbolj oddaliti in letošnji neuspeh pretvoriti v velik motiv za prihodnjo sezono, ko bo potrebno najfinejše občutke hraniti za konec avgusta. Pa če to ni izziv?

FOTOGALERIJA TUKAJ

Moji rezultati prvenstva:

KVALIFIKACIJE 1000m
POLFINALE 1000m
FINALE B 1000m

KVALIFIKACIJE 500m
POLFINALE 500m
FINALE B 500m