ROK KUK

V želji po čimboljših pogojih za pripravo na novo sezono smo letos z ekipo planirali veliko dobrih trening kampov. Po jesenskih pripravah doma, decembrskem izletu v Sabaudijo in ponovoletnem tednu na slovenski obali je sedaj napočil čas za najdaljše potovanje letošnje sezone: 7 tednov treninga v Avstraliji.

Z Lovrom sva v Brisbane v zvezni državi Queensland preko Benetk, Dubaja in Singapurja priletela v ponedeljek. Po dvigu izposojenih čolnov, ki jih bova tu uporabljala na Gold Coastu (90km južno od Brisbane-a) sva odpotovala v kraj naših priprav, Maroochydore na t.i. “Sončni obali” (ang. Sunshine Coast; 90km severno od Brisbane-a).

Tu sva se pridružila majhnemu delu italijanske reprezentance, ki tako kot lani velik del zime preživlja na južni polobli – tudi letos pod strokovnim vodstvom njihovega trenerja Josefa Capoušeka, ki velja za najtrofejnejšega trenerja v kajakaškem športu. Tako on kot vsi fantje so nas sprejeli lepo in vse kaže, da se bova lahko v njihov način dela dobro vključila. V tednu dni bolj ali manj uvajalnega treninga sem že lahko spoznal večino lokacij kjer bo trening potekal in si tako ustvaril sliko prvega bloka 3-tedenskega garanja, ki je pred nami in se prične v ponedeljek.

Z dežele “Tam spodaj” se bom redno oglašal vsak teden in vse bralce obveščal o našem napredku in doživetjih. Se slišimo!

Pretekla dva tedna sem preživel v 800 kilometrov oddaljeni Sabaudiji, mestecu v italijanski provinci Lazio. Po zdaj že znanih zapletih smo se včeraj od tam žal vrnili z nekaj manj opreme, kot smo tja odšli a so se priprave in vsi treningi vseeno iztekli zelo dobro. Treniral sem pod vodstvom reprezentančnega trenerja in v standardni družbi Lovra ter najboljšega švicarja Fabia Egista Wyssa. V vseh treh letih naših obiskov tega kraja med Rimom in Napolijem smo imeli prav letos za veslanje najboljše vremenske pogoje, saj se je temperatura le redko spuščala pod 15° C, vetrovnih dni pa je bilo precej manj kot lani.

V skorajda ves čas idealnih razmerah smo na vodi skupaj opravili ogromno kilometrov in občutnokrat več kot lani tudi “pritiskali” ter si na jezeru Lago di Paola en drugemu oteževali življenje. Na nekaj treningih sem uspel popraviti tudi kakšen osebni rekord, kar me zelo veseli. Davek takšnega celodnevnega sprehajanja po robu navadno plačaš v enem izmed naslednjih nekaj dni, a se takrat namesto tebe dobro počuti nekdo drug in tako tempo ohranja na spodobnem nivoju. Ob vsej količini treninga tako ponavadi še pred spanjem ne veš kako se boš počutil jutri. S primerno prehrano, pravilno hidracijo, obilo strečinga, spanca ter tudi ob pomoči elektrostimulacije mišic se po svojih najboljših močeh vsak  seveda trudi regeneracijo pospešiti. Kako uspešen si pri tem bil ti navadno izdajo že prvi jutranji zavesljaji naslednjega dne, a je lahkotnost le teh verjetno najbolj odvisna od tega koliko treninga si pač sposoben prenesti. Čutim, da nam trenutno ne gre slabo, celotne priprave pa so bile več kot spodobno ogrevanje pred velikim trening kampom sezone.

Težak novembrski cikel trening z našim trenerjem se je končal še preden so se jutra zares ohladila in sledila sta 2 ne tako težka tedna, ki sta zaključila naš domač jesenski trening v tej sezoni. Danes se namreč odpravljam v nekoliko toplejšo italijansko Sabaudio, kjer zdaj že kot po tradiciji treniramo v decembru.

Vabljeni k ogledu novega videa:

Kot je to že v navadi, je Kajakaška zveza Slovenije pred iztekom koledarskega leta vse svoje najboljše tekmovalce zbrala na prireditvi Kajakaš leta. Tokrat je ta potekala v Celju, kjer sva bila med nagrajenci tudi jaz in Lovro. Prejela sva priznanje za kolajno na EP do 23 let in bila kasneje izbrana tudi kot najboljša tekmovalca na mirnih vodah.

Po oktobrskem uvodu v jesensko/zimske priprave na novo sezono skozi katerega sem večinoma treniral sam, je z novembrom napočil čas za prve skupne priprave – četudi na domačem Mostu na Soči.

Z napornim štirinajst dnevnim cikom sem z Lovrom pričel v ponedeljek in prav danes zaključil s prvim tednom dela. Na Soči nama med svojim obiskom v Sloveniji vsak dan pomaga najin trener Ingolf, pri treningu pa se nam je s Švice pridružil Fabio Wyss ter tako povečal našo malo ekipo. Fabio je od leta 2009 najboljši švicarski tekmovalec na mirnih vodah in kajakaš, ki gre v mrzlem vremenu na vodo oblečen najmanj. Letos je svoj napredek kronal z uvrstitvijo v finale EP do 23 let v Zagrebu, kjer je končal kot sedmi, s svojo vztrajnostjo in neomajno voljo pri opravljanju velike količine treninga pa je na našem jezeru več kot dobrodošel.

Tako kot v celotnem zimskem obdobju je tudi na tem trening kampu velik poudarek na velikem številu kvalitetno preveslanih kilometrov v aerobnih intenzivnostnih conah. Tako se je ob dodatnih urah v fitnessu in telovadnici tedenski števec na današnje nedeljsko popoldne ustavil nekje pod 160 kilometri, prav toliko pa nas jih v za november še vedno zelo prijetnem vremenu čaka v drugi polovici.

Jesen se počasi preveša v drugo polovico in za menoj so že dobri 3 tedni oktobrskega treninga na domači Soči ter kolesarskih in tekaških poteh v njeni bližini…

Prav zares in nezadržno. Tokratni naslov sem si sposodil od ustvarjalcev HBO-jeve serije Igra prestolov, ki so si zgornjo frazo izbrali za vodilo 1. sezone omenjene TV mojstrovine, posnete po “pravljici” Georga R.R. Martina. Pravljični so bili tudi prvi jesenski dnevi. Poletje se je letos odločilo z nami ostati tudi v oktobru, kar je prve dni treninga še posebej polepšalo.

V pogon sem se po posezonskem odmoru spet spravil v zadnjih 2 tednih septembra in se predvsem na kolesu privajal na obsežen zimski trening, ki se je pričel z minulim ponedeljkom.

Kljub temu, da bo način dela zelo podoben prejšnjim sezonam se v prihajajoči zimi zaenkrat obeta nekaj manjših pozitivnih sprememb: največ treningov bom lahko doma za razliko od lani opravljal s svojim K-2 partnerjem Lovrom, več kot dosedaj pa bo v Soški dolini treniral tudi Luka Božič iz slalomskega dvojca. Kljub tako zelo različni tekmovalni poti, ki jo v primerjavi z menoj in Lovrom ubirata Sašo in Luka, lahko veliko bazičnih zimskih treningov opravljamo skupaj z njunim trenerjem Dejanom Testenom in tako skupaj napredujemo. Prav poleg Dejana, mi bo lahko letos v trenerski vlogi včasih na pomoč  priskočil tudi Jernej Župančič Regent, ki je svojo športno pot zaključil in sedaj skrbi za mlajše kategorije mostarskih kajakašev.

Pripravljalno obdobje bo tako dolgo in naporno, ter hkrati polno priložnosti za individulen napredek, ki spada med glavne naloge v prihajajočih mesecih. V tem trenutku o ciljih v prihodnji sezoni še ni mogoče govoriti, pa čeprav se navzven zdijo zelo očitni. Več o mojih načrtih bo tudi meni znanega, ko se odgovorni zedinijo v kakšnih pogojih bo delo potekalo. Do takrat ostaja jasno le, da bo pot strma, kaj se skriva za naslednjim ovinkom pa ostaja skrivnost tudi zame.

Fotografija posneta med treningom na kolesu pred planino Polog.

Na mojem YouTube kanalu je sedaj dostopen posnetek najinega polfinalnega nastopa na letošnjem svetovnem prvenstvu v Szegedu. Upam, da vam bom lahko v kratkem ponudil še ogled B finala.  Spodaj pa si lahko ogledate nekaj odlomkov iz zadnje oddaje Kajak Kanu magazina, predvajane na Šport TV. Vabljeni k ogledu.